Kranj

Sprejem zlatnikov pri predsedniku Republike Slovenije

Sprejem zlatnikov pri predsedniku Republike Slovenije

Danes so zlati MEPI-jevci zasedli Veliko dvorano Predsedniške palače.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor jim je za prejem zlatega priznanja MEPI osebno čestital in zaželel veliko uspeha ter poudaril, da je udejstvovanje v tovrstnem programu prava pot, da postanejo plemenite osebnosti: “MEPIjevci se dobro zavedate, da je na vas, da naredite nekaj imenitnega za skupnost, in pomembo je, da te priložnosti ne zamudite.”

Zbrane na sprejemu sta nagovorila tudi Andreja Anžur Černič in Gašper Stojc, ki se je predsedniku v imenu 93 zlatih MEPI-jevcev tudi zahvalil.

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Kranj, Ostalo

Politika, dobra hrana in letala, ki zamujajo

Politika, dobra hrana in letala, ki zamujajo

Litva 2018 (MEPI in Erasmus+)

Izčrpane sedimo na terminalu mednarodnega letališča v Vilni in se trudimo, da ne bi pogledovale proti tabli z odhodi in prihodi letal, na kateri nam v oči bode napis »delayed«. Nekatere izmed deklet so že v tretje odšle na lov za spominki v duty-free shop, da bi se malo zamotile, ostale jemo pravkar kupljene sendviče. Odpovedali so nam let na Dunaj in zdaj namesto tega letimo najprej v Varšavo, od koder bomo nadaljevale v Frankfurt in se proti večeru vrnile v domačo Slovenijo. Vsaj načrt je tak. Naše letalo poljske letalske družbe LOT zamuja že pol ure, čez pet minut po srednjeevropskem času pa naj bi se začelo vkrcanje na naslednje letalo iz Varšave. Vse smo živčne razvaline, samo še tega se manjka, da naše letalo strmoglavi ali pa nam nekje na poti izgubijo prtljago. Le kako smo se znašle v tej mučni situaciji?

V nedeljo, 29. julija, smo se kranjske gimnazijke in mepijevke Katarina Šipec, Sara Tišler, Gaja Nemanič, Nuša Šimnovec, Hana Bujanović Kokot in Ronja Čeferin odpravile v Litvo, kjer smo pod mentorstvom Tatjane Cvetko zastopale Slovenijo na enotedenskem projektu Sharp mind – Strong voice. Projekt je potekal v okviru Mednarodnega priznanja za mlade (Duke of Edinburgh’s International Award) in programa Erasmus plus. Poglavitni cilj projekta je bil spodbujati kritično mišljenje in strpnost do drugih ljudi pri mladih, se naučiti objektivnega razmišljanja ter prvin kvalitetnega novinarstva. Natančno smo se posvetili problemu beguncev in migrantov, človekovim pravicam, propagandi v medijih, stereotipom ter trenutnemu političnemu stanju v Evropi in na svetu. V projektu so sodelovale štiri države, poleg Litve in Slovenije še Češka in Slovaška.

V nedeljo navsezgodaj zjutraj smo se torej z velikimi kovčki, še vse krmežljave, z zaspančki v kotičkih oči in skuštranimi lasmi zbrale na ljubljanskem letališču. Oddale smo prtljago in si v čakalnici privoščile jutranjo kavo. Najprej smo letele z našo letalsko družbo Adria Airways na Dunaj, od koder smo z Austrian Airlines nadaljevale v litvansko prestolnico Vilno. Še pred pristankom me je ob pogledu skozi okno spreletela misel, kako enolična je litvanska pokrajina. Ena sama ravnina s številnimi jezeri, med katerimi se bohotijo borovi in brezovi gozdovi. Z letališča smo se z avtobusom odpeljali na podeželje, v vasico Daugirdiškės, kjer smo skupaj z Litvanci, Čehi in Slovaki preživeli ves teden. Začeli smo z nekaj spoznavnimi igrami ter se nato porazdelili po mednarodnih sobah, tako da ni svojih sostanovalcev nihče vnaprej poznal, a smo se čez teden zelo spoprijateljili. Zvečer smo se skupaj odpravili k jezeru, kjer smo se prijetno ohladili po vročem dnevu.

Vsako jutro smo se ob 8.30 zbrali na travniku pred hišo za (obvezno) jutranjo telovadbo, ob devetih smo imeli zajtrk. Ob 10.00 smo začeli z delavnicami, ki so trajale do dopoldanske malice ob pol dvanajstih. Nato je sledilo še malo delavnic, ki so trajale do 13.00, ko je bil čas za kosilo. Do pol štirih smo imeli program po urniku, nato popoldansko malico, potem smo spet delali do pol šestih, ko smo imeli refleksijo v nacionalnih skupinah, ob šestih smo večerjali. Skratka, veliko smo jedli, se smejali, vročično debatirali o problemih v svetu, spet jedli… Po večerji smo imeli naprej delavnice ali pa smo organizirali zabavne večere. Okoli 23.00 smo se odpravili spat.

Delavnice smo udeleženci večinoma pripravili sami, teme smo si porazdelili vnaprej, tako smo imeli vsi približno enako število nalog. Gaja in Ronja sva bili zadolženi za organizacijo mednarodnega spoznavnega večera, kjer se je morala vsaka izmed držav predstaviti na zabaven in sproščen način. Mi smo na primer za vse spekle orehovo potico. Vsaka izmed držav je imela svojo stojnico, na katere smo razstavili značilne prigrizke, pijačo in spominke posamezne države. Bila je prima pogostitev.
Sara in Katarina sta nam predstavili geopolitiko. Pravzaprav gre za stanje svetovne politike, ki se trenutno ukvarja s številnimi problemi, ki smo jih po skupinah obravnavali na podlagi vnaprej podanih vprašanj, ter se trudili zanje poiskati čim bolj ugodno rešitev. Hana in Nuša sta imeli za nalogo predstaviti teorije zarot in propagando. Preizkusili smo se v kahootu o poznavanju resničnih in lažnih teorij zarot ter po skupinah izdelali nekaj poskusnih propagandnih plakatov na podano temo.

V četrtek smo imeli organiziran izlet v Trakai in Vilno. Trakai je mestece, zgrajeno ob jezeru, sredi katerega se bohoti grad z rdečimi opečnatimi zidovi. Tu živi posebno ljudstvo, imenovano Karaiti. So litvanska narodna manjšina s komaj 290 predstavniki, vendar imajo svoje zakone in od države neodvisno vlado. Ko smo si ogledali Trakai, smo se odpeljali proti prestolnici. Tam smo si med opravljanjem nalog, ki so nam jih zastavili Litvanci, po mednarodnih skupinicah ogledali znamenitosti Vilne. Proti večeru smo se vrnili v Daugirdiškės.

Zadnji dan je morala vsaka država pripraviti zaključni video in napisati dva članka v povezavi z eno izmed podanih tem. Zvečer sva Gaja in Ronja opravili še evalvacijo, vsak udeleženec pa je za celotedensko trdo delo prejel Youthpass, potrdilo za opravljen projekt. Preživeli smo čudovit teden, spletla so se številna nova prijateljstva in sedem dni je bilo kar premalo časa za druženje in zabavo. Na ponedeljkovo jutro smo se s težkim srcem, a lepimi spomini, poslovili.

Tako smo se torej slovenska dekleta znašla na mednarodnem letališču v litvanski prestolnici. Sprijaznile smo se že s tem, da ne bo nič z ogledom Dunaja. Na srečo so končno začeli z vkrcanjem na naše letalo v Varšavo. Na Poljskem bomo morale teči, če želimo ujeti let v Frankfurt.

Ko zaključujem s pisanjem, sedim doma, živa in zdrava. Na koncu se je vendarle vse srečno izšlo. Letalo k sreči ni strmoglavilo. Tudi izgubljeno prtljago smo že dobile nazaj. V Varšavi smo res tekle kot nore, da smo ujele let. Vmes smo sredi čakalnice naletele na presenečeno ekipo Slovaške, bilo je nekaj navdušenih krikov in hitrih objemov, nato smo že tekle naprej. Še v zadnjem trenutku smo vse zadihane prišle na »gate« številka 45. V Frankfurtu smo končno naletele na nekaj domačih besed in znani logotip Adrie. Zadnji let je potekal mirno, okoli desete ure zvečer je naše letalo pristalo na domačih tleh. Kljub izgubljeni prtljagi smo bile vesele, da smo se vrnile v našo prelepo Slovenijo med gore in reke, za sabo pa pustile čudovite spomine na litvansko vasico Daugirdiškės in ljudi, ki smo jih tam spoznale.

Ronja Čeferin
 

 

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Blog, Kranj

93 mladih prejelo zlata priznanja MEPI

93 mladih prejelo zlata priznanja MEPI

Ljubljana, 20. marec 2018 – Včeraj je na Brdu pri Kranju potekala Slavnostna podelitev zlatih priznanj mednarodnega programa MEPI.  93 mladim 6. generacije Zlatnikov sta priznanja podelila akademik prof. dr. Boštjan Žekš in predsednik sveta Zavoda MEPI Sandi Češko.

MEPI, svetovno priznan mladinski program, mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da z aktivno udeležbo na štirih področjih (prostovoljstvo, veščine, šport in odprava) odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, mož britanske kraljice Elizabete II., danes pa zajema že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. V Slovenijo je prodrl leta 1997, leta 2004 se je začel v šolah, danes mu je pridruženih že 68 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij po državi.

Prejemnike priznanj in ostale goste je uvodoma nagovorila direktorica Zavoda MEPI Andreja Anžur Černič in poudarila, da si prizadevamo za odprto družbo prihodnosti, ki bo temeljila na samoiniciativnih, kreativnih, podjetnih in ciljno usmerjenih mladih. »Verjamem, dragi zlatniki 6. generacije, 93 vas je danes tukaj zbranih, da vse to ste. In zato vam čestitam. Čestitam, da ste sprejeli izziv, zapustili cono udobja, si postavili cilje in pri njih vztrajali vse do konca.«

Slavnostni dogodek je potekal pod sloganom »Zlata odpira vrata«, organizatorji pa so s tem želeli poudariti, da lahko program MEPI prejemnikom odpre številna vrata v življenju, predvsem sedaj, ko bodo stopili na trg dela. Ob tej priložnosti so prejemniki priznanj prejšnjih generacij mladim nagrajencem povedali, kako je MEPI spremenil njihova življenja in jim omogočil, da so uresničili svoje sanje.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, častni pokrovitelj programa MEPI, se podelitve zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti, zato je mladim priznanja v njegovem imenu podelil njegov svetovalec akademik prof. dr. Boštjan Žekš skupaj s predsednikom sveta Zavoda MEPI Sandijem Češkom. Žekš je ob tem humorno dodal, da mu niti ni tako žal, da se Pahor podelitve ni mogel udeležiti, saj ima tako on priložnost biti v dvorani z izjemnimi mladimi ljudmi.

Prejemniki priznanj prihajajo z Gimnazije Kranj, Šolskega centra Kranj, Gimnazije Franceta Prešerna, Gimnazije Jesenice, Gimnazije Škofja Loka, Srednje zdravstvene šole Celje, Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana.

Že pred samo podelitvijo pa so se prejemniki priznanj udeležili Zlate čajanke, ki jo je organiziralo Društvo prejemnikov zlatega priznanja MEPI, na njej pa so kovali načrte, kako bodo tudi po zlatem priznanju ostali aktivni člani programa MEPI. »MEPI se po zlatu pravzaprav šele začne,« so povedali v društvu.

Podelitev je pospremila razstava fotografij dobitnika zlatega priznanja Žana Križnarja, dijaka Gimnazije Škofja Loka. Področje fotografije si je izbral za MEPI veščino že v osnovni šoli, z razstavo, ki jo je finančno podprla Občina Škofja Loka, pa dokazuje, da lahko mladostniško zanimanje pripelje tudi do odločitve za poklicno usmeritev.

Sporočilo za javnost (.docx)

Osnovne informacije o programu MEPI (.docx)

Seznam prejemnikov priznanj

Podatki o organizacijah, iz katerih prihajajo prejemniki

Pričevanja prejemnikov priznanj

 

 

 

 

Avtor: Jaka Kregar Kategorija: Kranj, Sporočila za javnost