Ostalo

Sharp mind – Strong voice, Erasmus+ v Litvi

Sharp mind – Strong voice, Erasmus+ v Litvi

 

V nedeljo, 29. julija, smo se v okviru programa Mepi (The Duke of Edinburghs International Award) in Erasmus+ odpravili v Litvo, kjer poteka enotedenski projekt Sharp mind – Strong voice, katerega glavni cilj je spodbujati kritično mišljenje in strpnost do drugih ljudi pri mladih, se naučiti objektivnega razmišljanja in pridobiti zavest, da smo mladi tisti, ki lahko vplivamo na ustvarjanje boljšega sveta. Posebno se bomo dotaknili problema beguncev in migrantov, človekovih pravic, propagande v medijih, stereotipov ter trenutnega političnega stanja v Evropi. V projektu sodelujejo štiri države, poleg Litve in Slovenije še Češka in Slovaška. Slovensko ekipo bomo zastopale nadebudne mepijevke, sedanje in bivše dijakinje Gimnazije Kranj, Hana Bujanović Kokot, Gaja Nemanič, Nuša Šimnovec, Katarina Šipec, Sara Tišler in Ronja Čeferin pod mentorstvom Tatjane Cvetko.

Skupaj se aktivno pripravljamo na prihajajoči teden in se veselimo druženja in pridobivanja novega znanja.

Ronja Čeferin
Avtor: Ivana Božič Kategorija: Ostalo

S skupino je vse lažje

S skupino je vse lažje

Na MEPI sem se prijavil, ker sem želel preizkusiti nekaj novega. Med celotnim trajanjem programa sem se naučil npr. osnove preživetja v naravi, uživati preproste stvari (na koncu dneva sedeti okoli ognja s prijatelji ter jesti napol zažgane hrenovke) ter, da če želiš, lahko narediš tudi to, kar na začetku misliš, da je zate nemogoče. Imam namreč obliteratni bronhioitis, bolezen ki se mi je prvič pojavila pri 3 letih in mi onemogoča uporabo polovice pljuč. Ker pa živim v zelo športni družini, gremo s starši in bratom pogosto kolesarit ali pa se odpravimo na krajši pohod na okoliške hribe. Stanje je zdaj zato veliko boljše, kot je bilo včasih. Pri pouku športne vzgoje mi učitelji prilagodijo dejavnosti in lahko počnem vse, razen tekov na dolge proge (600m ter kros) in bolj zahtevnih pohodov.

Prek MEPI sem se za življenje naučil spoštovanja drugačnih ljudi, saj lahko zmorejo več, kot se nam zdi na prvi pogled. Naučil pa sem se tudi orientiranja v naravi ter tega, da je s prijatelji vse lažje, še posebej, če si sredi gozda. Vmes sem pridobil veliko zanimivih izkušenj, predvsem sem se naučil delati z majhnimi otroki, saj sem si za prostovoljstvo izbral delo v podaljšanem bivanju za 1. razred. Ko sem k njim šel prvič, sem bil zelo vznemirjen, celo malo prestrašen, saj res nisem vedel, kaj pričakovati. Čez nekaj časa pa sem pridobil samozavest in postal med učenci tudi bolj sproščen. Najbolj sem se veselil odprav, ki pa so mi zaradi mojih težav z dihanjem predstavljale tudi največjo preizkušnjo in kjer je prišel pomen skupine najbolj do izraza. Brez skupine mi to ne bi uspelo, saj so mi nosili tisto, česar sam nisem zmogel. Ko sem rabil počitek, smo se ustavili in mi dali čas, da se spočijem. Če bi moral skupino izbirati še enkrat, bi izbral iste ljudi, saj so mi res zelo pomagali. Takšnih prijateljstev, kot jih spleteš čez ves program, še posebej pa na odpravah, se jih v razredu preprosto ne da.

Aljaž Mrak

 

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Ostalo

Razpis za delovno mesto: mladinski delavec

Razpis za delovno mesto: mladinski delavec

Razpis za delovno mesto: mladinski delavec na podlagi Javnega razpisa MIZŠ URSM »Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju«

Objavljamo 1 prosto delovno mesto mladinski delavec m/ž:

  1. za izvajanje skrbniških aktivnosti pri izvajalskih inštitucijah in projektno delo z ranljivimi skupinami
  2. za projektno vodenje specifičnih projektov

Delovno mesto je za določen čas od 15. 6. 2018 do 31. 10. 2018 s polnim delovnim časom. K sodelovanju vabimo aktivnega, ustvarjalnega, mobilnega, dobro informiranega in z izkušnjami opremljenega mladinskega delavca, veščega uporabe sodobnih tehnologij.

Vsi, ki se najdete v opisu, izpolnjujete vse pogoje razpisa in želite postati del ekipe, nam pošljite vloge na: mepi@mepi.info od 28. 5. 2018 do vključno 11 .6. 2018. Nastop delovnega mesta je predviden 15. 6. 2018.

Datum objave: 28. 5. 2018

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Ostalo

Globalna strategija MEPI 2018 – 2023

Strategija opisuje izzive in priložnosti programa iz globalne perspektive ter določa nekaj zanimivih in ambicioznih, vendar dosegljivih prednostnih nalog za prihodnja leta z željo po sodelovanju in  namenom večanja dosegljivosti programa za vse mlade po svetu. Skupaj lahko mladim pomagamo poiskati njihov namen, strast in mesto pod soncem. Skupaj lahko zagotovimo, da program postane priznani globalni prvak neformalnega izobraževanja. Želimo si videti rast, si prisvojiti nove tehnologije in prepoznati univerzalno željo mladih po druženju in povezovanju. Še zmeraj je namen programa zagotavljati dosegljivost za marginalizirane skupine in graditi večjo kapaciteto na različnih geografskih lokacijah z namenom dejanskega ustvarjanja sprememb. Dostopnost, doseg in vpliv pomenijo, da naredimo iz programa najboljše, kar lahko.

Strategija se dotakne še zmeraj aktualnega vprašanja podpore odraslih ljudi v programu, kako jim lahko pomagamo in jih podpiramo. Že leta program, tako kot druge organizacije, dojema  prostovoljstvo v mnogih pogledih za samoumevno. Zato moramo pričeti razumevati in podpirati naše prostovoljce pametneje ter jih opremiti z orodji za spopadanje z izzivi prostovoljstva 21. stoletja. Večji poudarek je na vsebini prostovoljske izkušnje in na vrsti različnih problemov, ki zahtevajo večji fokus na pripravah ter hkrati tudi poskrbijo za obsežno izkušnjo prednosti mladih ljudi in obogatijo njihovo vključenost v program.

Deli sporočilo, pomagaj soustvarjati zgodbo in bodi del te zgodbe, je pomembna komunikacijska strategija programa MEPI v obdobju 2018-2023. Komunikacija je najboljša, ko sporočilo delimo in razvijamo skupaj; ko se vsi počutimo, da smo lastniki sporočila. Strategija razvoja programa je tukaj za vse. Je globalni vir in podstavka za vse deležnike, da se k njej obrnejo in črpajo iz nje z namenom širitve programa. Pripada vsem nam kot družini. Tukaj je z namenom, da na njej gradimo. Mladi, njihov potencial in njihova zmožnost, da odkrijejo in razvijejo svoje cilje pa je tisti aspekt našega dela, ki osmišlja vse to, kar počnemo.

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Ostalo

Zlatniki 2018

Zlatniki 2018

Predstavljamo vam 6. generacijo prejemnikov zlatih priznanj MEPI.

Prejemniki priznanj prihajajo z Gimnazije Kranj, Šolskega centra Kranj, Gimnazije Franceta Prešerna, Gimnazije Jesenice, Gimnazije Škofja Loka, Srednje zdravstvene šole Celje, Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana.

Gimnazija Kranj
Število prejemnikov: 26
Mentorji: Marija Štremfelj, Katarina Škufca, Urša Petrič, Tatjana Dermota, Bernarda Lenaršič, Marko Bukovšek, Patricija Veldin, Matjaž Pertot, Ivanka Zupan, Tatjana Cvetko

Šolski Center Kranj
Število prejemnikov: 6
Mentorji: Gabrijela Krajnc, Zdenka Varl, Magda Papič, Danica Černe, Robert Bertoncelj, Petra Ogrizek, Damjan Poljanec, Maja Damijan.

Gimnazija Franceta Prešerna
Število prejemnikov: 1
Mentorji: Romana Čemažar, Andreja Gasser, Sabina Konc, Polona Petek, Anže Štucin

Gimnazija Jesenice
Število prejemnikov: 6
Mentorji: Andreja Kosem Dvoršak, Katarina Trontelj, Jože Povšin

Gimnazija Škofja loka
Število prejemnikov: 44
Mentorji: Mateja Prevodnik Mayland, Nevenka Bertoncelj, Nataša Veber in Alenka Kolenc Krajnik

Srednja zdravstvena šola Celje
Število prejemnikov: 4
Mentorji: Polonca Kačičnik in Igor Uranjek

Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj
Število prejemnikov: 2
Mentorji: Monika Golja, Neda Kajfež

Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana
Število prejemnikov: 2
Mentorji: Neda Kajfež, Deja Kuhar

Avtor: Ivana Božič Kategorija: Ostalo

SREČNO 2018!

Avtor: Andreja Anžur Černič Kategorija: Ostalo

MEPI spoznavni vikend

MEPI spoznavni vikend

Prvi pripravljalni trening v okviru programa Mednarodno priznanje za mlade v šolskem letu 2017/2018 smo izvedli 25. in 26. novembra.

V soboto smo se ob osmih zjutraj iz Laškega odpravili proti Reki, kjer smo se po 7 km hoje nastanili v 200 let stari in lepo obnovljeni hiški. Po malici smo se preizkusili v timskih igrah in se tako malo bolje spoznali. Pred kosilom smo se udeležili predavanja o varstvu okolja, potem pa smo si razdelili naloge pri kuhanju kosila in kasnejšem pospravljanju. Nadaljevali smo s predavanjem v treh skupinah. Vsaka skupina je poslušala predavanje o odpravah in opremi, ki jo potrebujemo, o orientaciji in o določanju ciljev. Tako smo pridobili ključna znanja, ki jih bomo potrebovali na odpravah. Sledilo je pripravljanje večerje in pospravljanje kuhinje. Po večerji smo igrali biljard, karte, šah ali se preprosto greli ob topli peči in se pogovarjali. Tako smo še tesneje navezali stike tisti, ki se od prej nismo poznali. Izmenjali smo si številna mnenja.

V nedeljo smo takoj zjutraj pospravili svoje stvari in ležišča ter pozajtrkovali. Sledilo je kratko predavanje o nevarnostih, s katerimi se lahko srečamo na terenu, in o ukrepanju. Po predavanju je sledilo čiščenje celotne koče. Ob dogovorjeni uri smo se peš odpravili v Laško in tako zaključili naš spoznavni vikend.

Naučili smo se delovati v skupini in spoznali našo skupinsko dinamiko. Morali smo iti preko sebe in se prilagajati, saj nas v koči ni bilo malo. Čeprav odrekanje velikokrat ni bilo enostavno, je bilo zagotovo vredno. Le tako smo vsi imeli enake možnosti, da se imamo lepo, se med sabo spoznamo in naučimo veliko novega.

Avtor: Deja Kuhar Kategorija: Ostalo

Tega ne uči nobena šola

Tega ne uči nobena šola

Za program MEPI radi rečemo, da mlade opremlja za odgovorno in samostojno življenje. To se res lepo sliši, ampak kaj mladim to pomeni in kako lahko to »opremo odraslosti« unovčijo?

Na prvi hip odgovor ni preprost. S pomočjo zlatega Mepi priznanja za zdaj še ni prednostnega vpisa na univerze, ni prednosti pri štipendiranju in tudi ni množičnega zaposlovanja  MEPI zlatnikov, saj prve generacije šele vstopajo na trg dela.

Morda učinek najbolje ponazorim z resnično izjavo mamice dveh »MEPI-jevk. Ko sem prišla v to podjetje, da bi jih navdušila, da podprejo program MEPI in začela z uvodno predstavitvijo, me je gospa prekinila z besedami: »MEPI poznam, sem ponosna mama dveh MEPI-jevk. Kot starš sem navdušena, da sta moji dekleti program izkusili, žal mi je le, da več podjetij ne ve zanj in ne pozna učinkov, saj tega ne nauči nobena šola!« Potem mi je opisala zelo nazorno, kaj je njena hčerka doživela. Dekle je bilo na odpravi s tremi prijateljicami. Vreme je bilo neusmiljeno, mrzlo, deževno, dekleta so bila utrujena, ožuljena in premočena in so se še izgubila. Vse tri prijateljice, so želele odnehati, saj so precenile, da so na koncu svojih zmožnosti. Dekle jih  je vseeno  prepričalo in motiviralo, da so  vztrajale in po nekaj urah hoje  izmučene, a zadovoljne prispele na cilj. Naslednji dan so njeno hči poklicale in se ji zahvalile, saj jim brez nje ne bi uspelo. Mama tega dekleta je poudarila, da so to pravzaprav tiste vodstvene veščine, ki jih danes najbolj potrebujemo: vztrajnost, premagovanje ovir, timsko delo, komunikacija, motivacija in optimizem, da se vse da. Dekleta so prispele na cilj kljub temu, da so mislila, da ne zmorejo več (saj veste ključni slogan programa je »There is more in you than you think!«. In to je pravzaprav tisti občutek, ki je najpomembnejši. Če si nekaj zastavim vem, da zmorem, imam moč, željo in voljo, ki me vodita do cijla. Mepijevci ne obupujemo, ne iščemo izgovorov  in ne prelagamo odgovornosti na druge.

Drugi primer, ki sem ga imela priliko videti, je bil nastop MEPI zlatnice na svečanem večeru konference EMAS regije lani v Škofji Loki. Dekle je kljub izbranemu občinstvu, (celo princ je sedel v občinstvu poleg drugih eminentnih gostov) priplavalo na oder z bosimi stopali. Najprej je pripravila avtorsko modno revijo, ki jo je navdihnil origami, za tem nam je zapela in zaigrala svojo avtorsko pesem. Brez zadrege, brez strahu, z žarom in energijo lastne kreativnosti. Bi si vi upali?

Tretji razlog pa je dal eden zlatnikov kar sam, ko je v svojem filmčku izjavil: »Življenje je kot žongliranje, imaš padce in vzpone. Z močno predanostjo sem iz navadnega Gorenca postal vsestranski Slovenec. Potrebno je sledit zastavljenim ciljem. Trma, garanje, veselje, to je ključ do uspeha. Velik delček tega je v meni prispeval tudi MEPI, mi odprl vrata v svet, svet, ki ne pozna meja.«

Če te izjemne občutke nosimo v sebi potem so nam vsa vrata odprta.

SE splača!

Andreja Anžur Černič

 

Avtor: Jaka Kregar Kategorija: Ostalo

Konferenca EMAS 2017

Konferenca EMAS 2017

Letošnja regionalna konferenca EMAS regije se je odvijala med desetim in trinajstim septembrom na idiličnem otoku Madeira na Portugalskem. V glavnem mestu Madeire Funchal, iz katerega prihaja tudi nogometni zvezdnik Christiano Ronaldo, se je zbralo 42 delegatov iz 18 držav.

V treh  izrazito delovnih dneh konference sobile ključne teme diskusije: Globalna strategija do leta 2023 in specifike EMAS regije v njej. Delavnice, predavanja in primeri dobre prakse so obravnavali še teme povezane s prostovoljci, blagovno znamko in prepoznavnostjo priznanja ter različne metode merjenja in ocenjevanja ključnih učinkov in vplivov priznanja na mlade. Ključna tri strateška področja prihodnosti so:

dostopnost (access) priznanja vsem v starostniskupini 14-24 ne glede na okoliščine v katerih odraščajo,

doseg (reach) priznanja v različnih ciljnih skupinah mladih s poudarkom na ranljivih skupinah,

učinki (impact in vplivi programa na mlade  (dolgoročni in kratkoročni) in družbo prihodnosti ter izzivi z vzdrževanjem kakovostne ravni izvajanja in standardov programa.

Delegati so se ponovno strinjali, da se se vse učenje ne odvija v razredih in predavalnicah (“Not all learning happens in the classroom”) in poudarili pomen izkustvenega, neformalnega izobraževanja, ki ga program MEPI zagotavljain opremlja mlade za samostojno in odgovorno, odraslo življenje.

Pred bližajočim svetovnim kongresom mladih (IGE) konec oktobra v Pragi še namig, da se direktorji preizkusimo v vlogi prostovoljcev in tako odigramo obrnjeno vlogo- kot so jo mladi udeleženci priznanja uspešno opravili na Madeiri.

Utrinke iz konference in Madeire, si lahko ogledate tukaj:

 

Avtor: Jaka Kregar Kategorija: Ostalo

Ko se zaveš, da ti je zlezel pod kožo

Ko se zaveš, da ti je zlezel pod kožo

Deja

Ko sem pred leti postala del te velike družine, se nisem zavedala, da bo v meni pustila tako močno sled. Verjela nisem niti v to, da jo nikakor ne bom mogla zapustiti, da bo v meni gorel plamen, želja, strast, da ostanem del nje, da rastem z njo in kar je najlepše, da z njo soustvarjam najlepše zgodbe mladih. Zgodbe mladih, ki so tako oddaljene od vsakdanjega vrveža, hitenja in naglice. Zgodbe mladih, ki izražajo vrline in vrednote v katere še vedno verjamemo vsi, pa čeprav jih včasih zakopljemo globoko v čas.

Velikokrat se kot mentorica na MEPI poti sprašujem zakaj je MEPI mentorstvo tako posebno? Zakaj ga z vnemo, motivacijo in željo soustvarja že več kot 270 odraslih, kljub temu, da na koncu meseca za to ne prejmejo plačila? In konec koncev, zakaj tudi sama vztrajam na tej prostovoljni poti?

Sicer verjamem v to da se dobro z dobrim vrača, da je delo z mladimi moje poslanstvo, vendar le to ni razlog da s takšno vnemo ostajam del MEPI družine. Le to je bila zgolj motivacija, da sem se odločila, da vstopim vanjo, danes pa me naprej žene tisto kar je težko zliti na papir, tisto kar je preprosto potrebno doživeti. Bi mi verjeli na besedo, da vztrajam zaradi smeha ob skupnih trenutkih z mladimi, zaradi topline, ki jo čutim v srcu, ko nadobudni MEPI-jevci dosežejo nov korak na svoji osebni poti in konec koncev zaradi solz, ko nam gre vse narobe? Verjetno bi rekli, da lahko le to najdem tudi kje drugje, da lahko le to doživim za naslednjim ovinkom, daleč proč od naše MEPI družine. Vendar ni res. V to preprosto ne verjamem. Verjamem namreč v MEPI duh. Verjamem namreč v to kar daje MEPI mladim. Verjamem v to, da jih učimo tisto na kar pozablja naš šolski sistem. Dajemo jim tisto na kar pozabljamo v našem vsakdanu. Učimo in dajemo jim tisto kar bodo na svoji življenjski poti še kako potrebovali. Naučimo jih sklepati kompromise, naučimo jih poslušati drug drugega, naučimo jih komunicirati. Pokažemo jim, da življenje ni tekmovanje, ampak zgolj igra, katero vsak izmed nas piše sam. Naučimo jih ljubiti same sebe. Naučimo jih iskati lastne talente. Naučimo jih kako se prežene strah in uresniči svoje sanje. Naučimo jih živeti življenje. Ponudimo jim šolo za življenje. Oziroma damo jim tisto najpomembnejše, na kar nas je, pri osebni rasti, opomnil že John Green: »Če se želiš najti, se moraš najprej izgubiti.«. Ne verjamete? Vprašajte jih! Ali pa se nam preprosto pridružite.

Deja Kuhar

 

Avtor: Jaka Kregar Kategorija: Ostalo