Spomnila sem se lastnih začetkov!

Spomnim sem se lastnih začetkov. Ideja odprave, ki nam je pognala kri po žilah: kot 14-letnim mulcem nam je bilo noro, da bomo s prijatelji kar sami hodili po Sloveniji in taborili v divjini, pa seveda možnost, da gremo (na odpravo) v tujino, ki je bila hkrati tudi motivacija za nadaljevanje programa na srebrni in zlati stopnji. Ekipa učiteljev, ki so postali naši MEPI mentorji. Že pred vstopom v program so bili to ljudje, pri katerih sem v razredu uživala, ki so nas znali motivirati in nas imeli za sebe enake. Da so bili najboljši mentorji, pove dejstvo, da se tudi 8 let, odkar se ne srečujemo več na šoli, še vedno dobivamo na kavi; pa družba prijateljev, ki so se prav tako odločili za sodelovanje v programu – z njimi nič ne more biti dolgočasno!