Zaključili smo projekt Lažje zaposljiv.si

ZAKLJUČNI DOGODEK PROJEKTOV LAŽJE ZAPOSLJIV.SI IN MLADI BI RADI

V torek, 22. decembra 2014, sta se z zaključnim dogodkom končala projekta Lažje zposljiv.si (izvajalec Zavod MEPI) in Mladi bi radi (izvajalec Nefiks). Zakaj brezposelnost tako mladih kot drugih skupin še vedno narašča, delodajalci pa se pritožujejo, da ne najdejo dobrega kadra za svoja podjetja? O tem, zakaj tak razkorak nastaja in kako ga rešiti, so v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani na zaključnem dogodku obeh projektov govorili vsi vpleteni v nastalo situacijo: mladi, mladinski delavci, delodajalci, strokovnjaki in oblikovalci politik.

Izvedbo projektov Lažje zaposljiv.si in Mladi bi radi sta sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropski socialni sklad. Študenti in dijaki prostovoljci, ki so sodelovali pri projektih, so pol leta odkrivali in gradili tiste svoje kompetence, ki jim bodo omogočile uspešen vstop na trg dela. V oblikovanje celostne ciljno usmerjene karierne poti je bilo v obeh projektih vključenih več kot 50 mladih. Deja Kuhar, vodja projekta Lažje zaposljiv.si: “Projekt Lažje zaposljiv.si je izhajal iz socialnih in državljanskih kompetenc, ki jih mladi in delodajalci razumejo različno. V okviru mentorskih srečanj, usposabljan, delavnic in obiskov delodajalcev smo skupaj razvijali kompetence, ki smo jih v raziskavi na začetku projekta prepoznali kot pomembne, vendar pri mladih pomankljive.”

Matic Vošnjak (Competo), Barbara Zupan (Urad RS za mladino), Dr. Sara Tement (docentka Filozofske fakultete v Mariboru) in Maja Gorjan (karierna svetovalka Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacijo) so kot gostje okrogle mize ob zaključku dogodka iskali rešitve za izzive na slovenskem trgu dela. Ključni problemi, ki so jih izpostavili, so naslednji:

  • Aktivno državljanstvo

»Če želimo biti aktivni in na dogajanje okrog nas vplivati, to lahko storimo, v tem primeru oblast imamo. Če pa jo spustimo iz rok, smo za to krivi sami,« je dejal Matic Vošnjak iz podjetja Competo. Problem pomanjkanja aktivnega državljanjstva mladih se po mnenju udeležencev začne pri vzgoji, ki mladih ne opremi za samostojno odločanje. Ko bodo starši in vzgojitelji ozavestili, da morajo mladi biti samostojni, bo tudi njihova samoiniciativnost večja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport po besedah Barbare Zupan aktivno državljanjstvo spodbuja že v osnovnih šolah, kjer pa je problem v tem, da šole o aktivnem državljanjstvu kot delu formalnega izobraževanja nimajo predstave.

  • Prekerno delo

Prekerne oblike dela so tiste vrste dela, ki niso redne zaposlitve za bodisi določen ali nedoločen čas. Tako pri nas kot drugje po svetu je prekernih delavcev vedno več, mladi pa na takšno delo niso pripravljeni. Celo pot šolanja namreč dobivajo določene informacije o tem, kako naj bi delo izgledalo, v realnosti pa delajo iz projekta v projekt ter velikokrat nimajo nobenih socialnih pravic. Za to stanje so odgovorni tudi sami, a soodgovornost nosi celotna družbe in njeni odločevalci. Kljub temu da prekerno delo ogroža položaj mladih, starejših in drugih specifičnih skupin, ga bomo morali po besedah dr. Sare Tement iz Filozofske fakultete v Mariboru slej ko prej sprejeti.

  • Moderna kariera

Poklici prihodnosti napovedujejo porast ozko specializiranih kadrov, ki bodo delali za več naročnikov hkrati. Tak način dela ustreza tudi definicijam moderne kariere, kjer v ospredju  nista organizacijska pripadnost in zvestoba, ampak osebno zadovoljstvo ter iskanje ravnotežja med delom in prostim  časom.

  • Znanje ni konkurenčna prednost

Tako mladinski delavci kot delodajalci in strokovnjaki so bili enotni: znanje, ki ga definirajo šolske ocene, v dobi svetovnega spleta ni več konkurenčna prednost. Konkurenčna prednost je, kako zna posameznik to znanje uporabiti. Mladi bi se morali zato usmeriti predvsem na razvoj kompetenc, neformalno pridobljenega znanja in izvenšolskih aktivnosti. Prepoznavanje talentov bi se po mnenju delodajalcev moralo začeti že v vrtcu, izboljšav pa si želijo v celotnem šolskem sistemu, ki je po njihovih opažanjih preveč tog. Ministrstvo sistem za prepoznavanje neformalnih kompetenc že postavlja, končan bo predvidoma do leta 2018. Barbara Zupan iz Urada RS za mladino je poudarila, da je vsaka sprememba šolskega sistema v bistvu sprememba družbe ter zato zelo počasna in težavna.

  • Mentorstvo

Sistem mentorstva bi lahko bi bilo zelo učinkovito tako za mlade kot za delodajalce, vendar se pojavljajo problemi na obeh straneh. Mladi imajo težavo z iskanjem mentorja, ki bi jim ne le predstavil način dela, temveč tudi pomagal pri oblikovanju karierne poti, mentorji pa imajo z nekaterimi mladimi slabo izkušnjo, predvsem v smislu njihove neodgovornosti.  Sistemi prenosa znanj so šibki tudi na ravni podjetij, kjer bi bil model mentorstva še bolj smiseln.

Po končani okrogli mizi so mladi prostovoljci projekta Lažje zaposljiv.si ogranizirali simulacije razgovorov z 12 različnimi delodajalci ter tako s povratno informacijo svojih realnih sogovornikov na trgu dela uspešno zaključili svoj polletni pilotni projekt.